{"id":10155,"date":"2026-07-06T05:14:33","date_gmt":"2026-07-06T05:14:33","guid":{"rendered":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=10155"},"modified":"2026-04-18T05:29:34","modified_gmt":"2026-04-18T05:29:34","slug":"pod-belvederjem-ii","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=10155","title":{"rendered":"Pod Belvederjem II."},"content":{"rendered":"\n

Cesta ki gre pod belvedersko cesto in njeno trdnjavo se je pred 100 in ve\u010d leti imenovala Ladjedelni\u0161ka, saj se je na tem odseku v 100 letih zvrstilo na desetine majhnih ladjedelnic – \u0161kverov po doma\u010de. O vseh sva s Stanko<\/a>m \u017ee pisala, zato samo na splo\u0161no o njihovem za\u010detku. Do leta 1841 je namre\u010d v mestu delovalo le nekaj obrtnikov ladjedelcev na razli\u010dnih krajih in \u0161ele po tem letu se je za\u010dela pravo industrijsko ( za tiste \u010dase) ladjedelni\u0161tvo. Prvi so pod Belvederjem za\u010deli Francozi in Angle\u017ei, katerim so se kmalu pridru\u017eili razni doma\u010dini, kot Poli, o katerem sem pisal zadnji\u010d.<\/p>\n\n\n

\n
\"kopali\u0161\u010de\"<\/a>
Slika prikazuje kopali\u0161\u010de leta 1936. Kopali\u0161\u010de je bilo o\u010ditno takratna velika atrakcija saj je kar nekaj fotografij o njem. Izbral sem pa\u010d tisto ki najbolj prika\u017ee takratno njegovo velikost. Na desni je viden del zaporske zgradbe na Belvederju, na levi pa nekdanje vinarske kleti.<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Poli je imel \u0161kver to\u010dno pod trdnjavo in kmalu je dobil zanimivega soseda. Leta 1888 je namre\u010d Francoz Roulette, tisti ki je zgradil prvo tovarno za konzerviranje rib v Izoli, kasneje poimenovano Ampelea, za\u010del s kletarjenjem v sami notranjosti trdnjave. Belvederska trdnjava je namre\u010d bila zazidana in utrjena bre\u017eina. V njeni notranjosti je bilo nekaj tunelov, za katere se govori da so vodili do zgornjega vogalnega poslopja in naprej do pretorske pala\u010de, kar pa ni potrjeno z raziskavami<\/p>\n\n\n

\n
\"klet\"<\/a>
Belvederska trdnjava z vhodi v nekdanjo francosko klet.<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Kakor koli, Francozi so uredili tri kazemate (utrjen zaprt prostor) in v njih pri\u010deli z zorjenjem \u0161ampanjcev. Treba vedeti da se je takrat po Evropi \u0161irila peronospora, ki je najprej v zahodni Evropi uni\u010dila vse avtohtone sorte grozdja in so zaradi tega Francozi \u0161li na vzhod po surovine. Tisti trije veliki obokani vhodi seveda prej niso obstajali in so bili narejeni zaradi zahteve takratnih ob\u010dinskih svetnikov. No, po dobrem desetletju so Francozi od\u0161li, verjetno ker je o\u017eivelo vinogradni\u0161tvo z ameri\u0161kimi sortami grozdja in ni bilo ve\u010d potrebe po surovinah z vzhoda.<\/p>\n\n\n\n

Pridelavo so nadaljevali razni lokalci, ki so proizvodnjo tudi raz\u0161irili z novimi zgradbami, pa potem nekaj zgradb tudi opustili, vse do povojnih \u010dasov ko je zaloge prevzelo Vino Koper.<\/p>\n\n\n

\n
\"stavba\"<\/a>
Stavba pred nekdanjo vinsko kletjo, podrto ob gradnji severne obvoznice. Stavba je vidna tudi na prvi sliki kopali\u0161\u010da.<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Vmes se je zgodilo \u0161e marsikaj. Po prvi vojni je ve\u010dina malih \u0161kverov propadla, predvsem zaradi prehoda na jeklene ladje in pravo industrijsko proizvodnjo. Na neizkori\u0161\u010denih delih obale so se pojavljala manj\u0161a kopali\u0161\u010da, sicer kratkega daha, dokler niso leta 1935 uredili, do sedaj, najve\u010dje koprsko kopali\u0161\u010de, katerega obseg je viden iz ene od spodnjih slik. Tudi to je bilo kljub veliki popularnosti kmalu zaprto, saj se je leta 1940 ustanovila nova ladjedelnica, ki bi konkurirala piranski, a o tem prihodnji\u010d. Na prvi sliki vidimo trdnjavo, kak\u0161na je bila po ustanovitvi francoske kleti. Slika je dana\u0161nja, a se od takrat prakti\u010dno ni spremenila, razen obdobja ko je bila zgrajena pred njo zgradba za potrebe vinarskega podjetja, kasneje v uporabi Luke in podrta ob izgradnji severne obvoznice.<\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Cesta ki gre pod belvedersko cesto in njeno trdnjavo se je pred 100 in ve\u010d leti imenovala Ladjedelni\u0161ka, saj se je na tem odseku v 100 letih zvrstilo na desetine majhnih ladjedelnic – \u0161kverov po doma\u010de. O vseh sva s Stankom \u017ee pisala, zato samo na splo\u0161no o njihovem za\u010detku. Do leta 1841 je namre\u010d […]<\/p>\n","protected":false},"author":3,"featured_media":10156,"comment_status":"open","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_monsterinsights_skip_tracking":false,"_monsterinsights_sitenote_active":false,"_monsterinsights_sitenote_note":"","_monsterinsights_sitenote_category":0,"footnotes":""},"categories":[246,209],"tags":[4253,4252,917,1633,1819,979],"class_list":["post-10155","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-gospodarstvo","category-stavbe-spomeniki","tag-francoska-klet","tag-kazamata","tag-kopalisce","tag-obvoznica","tag-skver-2","tag-vinska-klet"],"aioseo_notices":[],"aioseo_head":"\n\t\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t