V prejšnji objavi sem omenil oklepnico Impero, s katere so Nemci pobrali topovske kupole za na Debeli rtič. Ladja je bila splovljena leta 1939 v Genovi približnih dimenzij in tonaže kakor skoraj deset let prej splovljeni REX. Ker se je približevala vojna so jo poslali najprej v Brindisi, Benetke in končno v Trst na opremljanje, saj so se bali francoskega napada. Tam je dočakala kapitulacijo Italije, neopremljena zaradi težav s surovinami in materiali. Imela pa je inovativno zaščito pred podmorniškimi napadi v obliki nekih absorbcijski cilindrov, katero so Nemci hoteli preizkusiti. Ker v pristanišču tega ni bilo mogoče narediti so jo v juliju 1944 odvlekli pred koprski zaliv, zasidrali in izvajali poskuse s količinami eksploziva od 300 do 900 kg. Očitno je zaščita delovala saj se pri nas ni potopila. Ker je samo slaba dva meseca kasneje bil blizu potopljen Rex bi imela naša industrija kar dva “rudnika železa”, kot so to radi omenjali tista leta. No, odvlekli so jo sicer precej poškodovano nazaj v pristanišče kjer pa so jo Američani februarja 1945 v letalskem napadu potopili. Bila pa je zelo trdoživa. Ker je tam v pristanišču nasedla na dno so jo dvignili na površje in odpeljali na sidranje, kjer se je spet potopila tokrat zaradi starih poškodb.
Po vojni so jo spet dvignili in odvlekli v Benetke, kjer se je,dokler je čakala na razrez še enkrat potopila – tokrat zadnjič. Na prvi sliki sta obe – Rex ob pomolu in Impero v ladjedelnici. Na drugih treh pa Impero ob splovitvi, med izvajanjem poskusa in po prestanih potopitvah nekje v beneški laguni.
Stanko Ivančič