
Sprehajalci v Kopru so z Belvederja opazili steber gostega dima in ogenj v Žusterni. Bilo je okoli 17. ure popoldne, 13. maja leta 1909. Telefonirali so koprskim gasilcem (v Kopru so že imeli telefone in sredi leta 1909 tudi v Semedeli, Žusterni, a tudi Prove so dobile telefonsko napeljavo.) Gasilci, ki jim je poveljeval Piero de Manzini, tisti, ki jih lahko vidite na drugi sliki, so se hitro odpravili v Žusterno, kjer je gorela hiša lastnika hotela al Palazzetto, ki je bil ob takratni plaži v Žusterni, Antonia Zamarina. Ko so gasilci prispeli je stavba gorela že več kot četrt ure. Na srečo je bila stavba ob morju in so gasilci vodo za gašenje s črpalkami črpali iz morja. Kmalu za gasilci so na kraj požara prispeli na pomoč zaporniki iz koprskih zaporov s svojimi črpalkami in cevmi za gašenje, ki jih je vodil direktor koprskih zaporov Wenedieter. Skupaj so požar imeli pod kontrolo. Iz Kopra so prišli pomagat gasit požar tudi dijaki koprskih srednjih šol. V tistem času pod Avstro-Ogrsko je bila šola v Kopru trojezična; v nemškem, italijanskem in slovenskem jeziku. Kar pomeni, da je požar gasilo tudi veliko Slovencev, če prištejemo tudi zapornike koprskih zaporov.

Tudi v tistih časih so si, v primeru nesreče, pomagali med seboj, ne glede na versko, politično, ali narodnostno pripadnost. Potrebno je povedati, da je bil Antonio Zamarin aktiven italijanski nacionalist, oziroma italijanski iredentist, član “Lege Nazionale”, V kar nekaj ohranjenih zapisih, ga najdemo med organizatorji fešt z loterijo, v Žusterni in Izoli, kjer so zbirali denar za volilne kampanije italijanskih kandidatov na volitvah. Agitiral je celo za italijanske kandidate v hrvaškem delu Istre. To je počel tudi njegov sin Antonio Zamarin junior, a le v Izoli.
Preden je stavba pogorela, so si nekateri upali vstopiti v stavbo in rešili kar nekaj Antonijeve lastnine. Kronisti požara so poročali, da so zaporniki in dijaki srednjih šol po dokončanem gašenju, odšli v Koper. Le gasilci so še nekaj ur ostali ob pogorišču. Od stavbe so ostali le štirje zidovi. Stavba je bila zavarovana za 30.000 kron. Zato je na mestu, kjer je stal Hotel al Palazzetto kmalu zrastla nova stavba “Pension Giusterna”.
Dokončno smo tudi dobili odgovor na vprašanje, kako je nastal toponim, oziroma ledinsko ime “Palacet” (Palazzetto). Ledinsko ime Palazzetto lahko vidimo tudi na vojaškem zemljevidu iz leta 1926, na 3. sliki. Poimenovanje kraja je nastalo po hotelu al Palazzetto (hotel pri Palači). Do sedaj sem širil domnevo, da je toponim Palacet nastal zaradi velike stavbe gostilne “Pension Giusterna”, kot so pripovedovali starejši prebivalci Žusterne. Enako so tudi pisali v glasilu italijanske skupnosti “La Citta”, ker tako kot jaz, pač niso vedeli, da je bil nekoč v Žusterni Hotel al Palazzetto.
Vir: več člankov časopisa “Il Piccolo” od leta 1907 do leta 1909
Foto album