Ena redkih starejših stavb v Semedeli, ki stoji še danes, je bila najprej Hotel Miralonda (Občudujval), a je kmalu zamenjal lastnika in se preimenoval v Hotel Venezia (Benetke). Lastnik, ki je tudi upravljal hotel v Semedeli je bil Vincenzo Calore. Hotel je imel proti morju z zidom ograjeno dvorišče za goste in dva lesena pomola v morju, ki sta služila kot kopališče in za privez ladij gostov, ki so, v slučaju ugodnega vetra, prijadrali iz bližnjega Trsta. Na pomolu so bile tudi kabine za kopalce, kar lahko vidimo na desni strani prve slike. Lastnik Vincenzo je sicer uporabljal, za potrebe gostov hotela, tudi del obale ob dveh pomolih. Imel je veliko gostov iz Avstrije in v dvajsetih letih prejšnjega stoletja, je gostil večjo skupino deklic in dečkov, čigar letovanje je financirala avstrijska dobrodelna organizacija. Ob hotelu je bila počitniška hiša tržaškega zlatarja s priimkom Pellarini. Bolj zahodno, pa stavba kjer so po prvi svetovni vojni imeli sedež karabinjeri, ki so stavbo uporabljali za zasliševanje in mučenje zapornikov. V njej so zasliševali in mučili tudi bazoviške žrtve, ki so bile ustreljene leta 1930 pri Bazovici: Ferdo Bidovec, Fran Marušič, Zvonimir Miloš in Alojz Valenčič.
Po 2. svetovni vojni so v zgornji del stavbe nekdanjega hotela preuredili v stanovanja, v spodnjem pa odprli trgovino z živili. V petdesetih letih je bila to edina trgovina za Semedelo in Žusterno. Med leti 1956 in 1959 so me starši, skoraj vsak dan, poslali po kruh in druga živila iz Žusterne v to trgovino. Spominjam se visokega in suhega trgovca z imenom Zelen, ki mi je vedno dal kakšen bombon. Bombone je imel v steklenih posodah na pultu, da smo jih otroci takoj opazili. Nobeno živilo, kot recimo sladkor, moka, fižol, krompir, svinjska mast in druga, niso bila pakirana kot danes v plastični embalaži. Vse je bilo nepakirano. Trgovec je stehtal recimo svinjsko mast in jo zavil v pakirni papir rjave barve, kakor tudi druga živila. Celo škrtoci, oziroma vrečke iz rjavega papirja so prišle kasneje v trgovine. Bili so pač drugi časi. Trgovino so zaprli, ko so v Semedeli ob Badaševici zgradili “trgovski center” z mlekarno, mesnico, trgovino z živili in dvorano za prireditve. Prostore v pritličju, ki ji je zasedala trgovina je prevzela Tobačna tovarna iz Ljubljane, in jih kar nekaj let uporabljala za skladišče svojega blaga.
Foto album
Boris Umer