Perkauš Percauz
Hiša Perkauš – casa Percauz slikanqa okoli leta 1930

Ena najstarejših stavb v Kopru, ki ni bi palača plemičev, niti sakralna zgradba, je hiša Perkauš (casa Percauz), oziroma Perkavševa hiša. Ime je dobila po zadnjem lastniku. Zgrajena je bila v 13. stoletju in dograjena v 14. stoletju, a tudi kasneje večkrat obnavljana. Stoji na vogalu Solinske in Valvazorjeve ulice, v nekdanji mestni četrti Brazzolo.

Na tabli, ki jo je na hišo postavila Občina Koper, piše, da je bilo v hiši “staro sodišče”, ka ne drži, saj za kaj takega ni nobenega zgodovinskega dokaza. Tako, kot za hišo, ki je bila leta 1939 porušena, pred gradnjo stavbe današnjega hotela Grand Koper, (prej hotel Triglav), ki se jo je prijelo ime “Staro gledališče” (Teatro Vecchio), se je tudi hiše Perkauš prijelo ime “Staro sodišče” (Tribunal vecchio), čeprav za obe hiši to ne drži. To je tudi tipičen primer kaj se zgodi, ko se s preprisovanjem raznih avtorjev, brez preverjanja, širijo dezimformacije in s časom postanejo sprejeta “zgodovina”.

Prva napaka je že samo ime “Prerkavčeva hiša”, saj ni hiša Perkavč, temveč hiša Perkavš, torej je edino pravilno Perkavševa hiša. A Žal večina piscev raje prepiše napako, kot, da bi malo pobrskali po zgodovini in preverili podatke.

hiša Perkauš
Fotografija iz leta 1968, avtor Stane Bernik

Druga napaka je širjenje dezimformacije, da je v hiši bilo nekoč sodišče, kar so napisali celo na občinsko tablo, ki je pritrjena na hiši Perkavš. Vsi ohranjeni dokumenti o mestu Koper, dokazujejo, da je bila oblast že proti koncu prvega tišočletja in celo drugo tisočletje, vse tja do konca 2. Svetovne vojne na vrhu hriba na otoku. Okoli mestnega trga, danes Titovega trga, so imele svoj sedež: vojaška oblast, cerkvena oblast, civilna oblast in sodna oblast. Ljudsko izročilo, oziroma govorice, da je bilo sodišče v Perkavševi hiši, so pač le govorice, podobno kot za nekdanjo hišo imenovano Staro gledališče.

Preden so porušili mestno obzidje je hiša Perkauš stala blizu obzidja, v mestnem predelu Brazzolo, ki je bilo pomebno, saj je bilo blizu pristanišča, kjer so pristajale galeje. V tem predelu mesta se je ohranilo veliko zgodb še iz časov, ko se v mestu ni govorilo benečansko in Istro Venetski italijanski dialekt še ni bil niti v povojih. A ti časi so zaviti v meglo, odmev se je sicer ohranil v ljudskih govoricah, a kaj od tega drži, lahko povedo nova arheološka izkopavanja, ali spet odkriti stari dokumenti iz tistih nemirnih časov.


Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja