V Koledarju Osvobodilne Fronte za takrat svobodno Tržaško ozemlje iz leta 1950, je veliko zanimivih člankov iz katerih veje utrip takratnega časa. To je bil popolnoma drugi svet, poln upanja, pričakovanj in hitrih sprememb, ki ga poskušamo razumeti, a bi bilo bi zmotno primerjati ga z našim časom, saj ni primerljiv. Po stoletjih, ko je bil v mestu slovenski jezik, govorica manj vrednih ljudi in v letih po 1. svetovni vojni, do konca 2. svetovne vojne, celo prepovedan, se je v ulicah in trgih spet slišala slovenska beseda.
Nova oblast je v dediščino dobila zanemarjeno srednjeveško mesto s pomanjkljivo in zastarelo infrastrukturo. Gospodarstvo in šolstvo je bilo potrebno zgraditi praktično od temeljev navzgor. Gradila se je slovenska in italijanska osnovna šola na mestu nekdanjih zaporov na Belvederju. Večina vasi v okolici Kopra ni imela vodovoda, elektrike in, kanalizacije, kar se je pospešeno gradilo. Nekdanjim kolonom ni bilo več potrebno deliti vsega kar so pridelali z veleposestniki gospodarji zemlje. Z Agrarno reformo so postali kmetje na svoji zemlji in vse kar so pridelali s svojim znojem je bilo njihovo. A kar je najhuje in neugodno, ženske so prvič v več tisočletni zgodovini teh krajev, dobile volilno pravico. Bili so res težki časi in sadnega jogurta še nismo imeli.
Po nekaj stoletjih je Koprščina in z njo cela Istra ostala odrezana od glavnega odjemalca njenih proizvodov, mesta Trst. V Trstu je bil vsako leto tudi tradicionalen gospodarski velesejem, kamor me je nono iz Lonjerja, kot 4 letnega otroka tudi peljal. Tam sem prvič videl zrna kakava in še marsikaj eksotičnega za naše kraje. A ker so nam med Trstom in Koprom postavili mejo, so nove oblasti v Kopru ustanovile sejemsko dejavnost. Na 4. sliki je promocijski plakat z gospodarsko razstavo, oziroma sejem, leta 1948, na 2 sliki pa iz leta 1949. Leto 1949 je bilo ugodno za gospodarsko razstavo v Kopru, ker je tega leta odpadel velesejem v Trstu. Zato je bila leta 1949 gospodarska razstava v Kopru še toliko bolj pomembna. Na 3. sliki je na otvoritvi bil prisoten tudi Julij Beltram, zelo pomembna osebnost v tistih časih za Koper in celotno Slovensko Istro, saj je bil poslanec v Ljubljani. Z družino je stanoval v Žusterni, v stavbi zahodno od današnjega pokritega bazena. Zgradil je tudi prvo novo hišo tam blizu Moleta.
Gospodarska razstava je bila pomembna, tudi zato, ker je takratna država Jugoslavija in z njo STO (svobodno Tržaško ozemlje) želela povečati gospodarsko izmenjavo s Trstom. Bila je sicer 3. po izvozu v Trst, za ZDA in Italijo, vendar zaradi gospodarskih interesov Italije, so Italijani postavljali veliko omejitev. Celo v medijih, kot je bil “Comercio vinicolo” iz Milana, so objavljali propagando proti vinu iz Istre in Vipavske doline, od kjer so pred vojno z vinom zalagali Trst. Kar je državna oblast Italije upoštevala in še veliko drugih ovir in sankcij, ki so koristile gospodarstvu Italije, a bile v škodo Trstu. Tako se je tudi Trst iz Avstro Ogrskega pomembnega mesta začel spreminjati v italijansko provincialno mesto.
Foto album
Boris Umer