O izvoru tega imena, ki nima nobene zveze s čevljarji sem že pisal, tako kot tudi Stanko. Na ta zapis me je neki dan spomnil Stanko ko je našel še en dokument o izvoru besede. Kot sem že takrat napisal, beseda pomeni tržnico ali tudi ulico kjer trgovci prodajajo svoje blago in izhaja iz arabščine.
Ko je mesto prevzelo ime po cesarju Justinjanu iz Bizanca, je tudi imenovalo svojo glavno trgovsko ulico in mestna vrata pod njo po mestnih vratih v Bizancu (Konstantinopel), ki so se imenovala Galligaria. V stoletjih so domačini to počasi spremenili v fonetično obliko Kaligerija. Na koncu 19. stoletja pa so italijanski “zgodovinarji” to preoblikovali v Caligheria, kar naj bi pomenilo čevljarska ulica. Naši so po osvoboditvi zamudili priliko da bi ji povrnili originalno ime in zdaj imamo ulico, ki je polna trgovin, poimenovano po čevljarjih, kateri niso nikdar zaznamovali utrip te ulice.
Na koncu te “Galligarije” so bila že v času Bizanca glavna mestna vrata, saj je takrat potekalo takratno mestno obzidje po skalnatih robovih, ki so se dvigali visoko iznad morskih plitvin okoli otoka. Spodaj je bilo tudi pristanišče, katerega so pa polagoma premestili na zahodno stran otoka, saj je južno stran počasi zamuljevalo. Vsekakor je v tistih časih to bil glavni vhod v mesto, saj še ni bilo cestne povezave od Mude proti Škocjanu. S postavitvijo novejšega zunanjega obzidja, so vrata Galligaria izgubila svoj pomen in nadomestila so jih Velika Vrata, dol nasproti nekdanje Soče.
Zgodovinar Gedeon Pusterla je v 19. stoletju tudi opisal kje so ta vrata bila in tu naletim še na eno zanimivost. Hiša kateri pravimo sedaj Carlijeva palača, je bila sicer zgrajena od Carlijev a že v 19. stoletju so jo posedovali Marsiči in tista mestna vrata so bila nekje na poziciji med kasnejšo palačo Carli/Marsič in hišo Marinaz, katera naj bi bila tam kjer prodajajo neke kebabe ali podobne smeti. Toliko o italijanskosti mesta anbot.
Na slikah vidimo prvotno obzidje v rimsko/bizantinskih časih z označeno lokacijo ulice in vrat Galigaria, risbo nedavnih odkritij starih obzidij in pripadajočih vrat in sedanjo sliko legendarnih stopničk, v čigar bližini so ta vrata bila. Glede samih stopničk pa se bo marsikdo spomnil na nekdanja dogajanja okoli njih.
Stanko Ivančič