O znanih Slovencih ki so bili rojeni v Kopru ali delali v našem mestu, vemo koprčani manj kot o recimo na primer, italijanskem iredentistu in protofašistu Karlu Combi-ju, ki je trdil da je treba asimilirati Slovence in Hrvate, ker so narod brez zgodovine. Njegovo ime nosi celo italijanski kulturni center v mestu in še spominsko ploščo ima v mestu.

A da se vrnem na koprčana Ferdota, ki se je rodil tukaj leta 1881 in se leta 1900 s končanim učiteljiščem preselil v Trst kjer je poučeval na Katinari in Škednju – dveh slovenskih predmestjih Trsta.

V slovenskem časopisju in glasilih je objavljal humoreske, pesmi in črtice. Urejal je slovenske učbenike, berila in slovarje. Prevedel je celo povesti za otroke kot so Baron Munchhausen in povest Marka Twaina. Napisal oziroma zbral je tudi Zgodovinske bajke in povesti iz domačih krajev ter razne potopise. Po zaprtju slovenskih šol je pisal razne priročnike za učenje materinščine v domačem okolju.

Skratka ,bil je zelo delaven in veliko napravil za slovensko šolstvo in ohranjanje narodne zavesti. A to je za naše politike premalo, da bi njemu in tudi ostalim znanim a “izgubljenim” koprskim Slovencem posvetili kakšno ulico, kot spomin na njihov trud in narodno buditeljstvo. Ferdo je umrl leta 1944 v Trstu.

Gallery Wordpress

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja