Mnogokrat naletim na komentarje, češ da je fašizem začel svojo uničujočo politiko naspram Slovanom šele leta 1922, ker ga pač prej ni bilo. Trditev ki ne more biti bolj netočna. Vemo da je politika italijanskih iredentistov bila navzoča v Istri že vsaj od sredine 19. stoletja. O njihovem odnosu do Slovencev in zanikanju osnovnih človekovih pravic smo na teh straneh že pisali. Tudi formalno pa je fašistično gibanje bilo v Kopru ustanovljeno ilegalno že leta 1911 s strani mladega iredentista Pia Riego Gambinija, ki je čez par let zbežal pred roko pravice v Italijo kjer je bil med glavnimi, ki so spodbujali javno mnenje v prid vstopa Italije v vojno, saj je bila na začetku svetovne vojne Italija nevtralna. Po letu 1915 se je udeležil bitk, kjer pa ga je pravica končno doletela leta 1916 na fronti. Meščani so mu v parku na koncu Verdijeve ulice v medvojnem času postavili spomenik, katerega pa so, kot so se izrazili takratni italijanski kronisti, pobesnele slovanske horde, po letu 1945 podrle.
Vemo da je italijanski okupator že leta 1918 – 4 leta preden je Italija tudi formalno pridobila te kraje in preden je fašizem prevzel oblast – izdal okrožnico, kjer je zahteval od prebivalstva da se naznanijo vsi tuji in domači elementi ki bi lahko bili nenaklonjeni novi bodoči oblasti in na podlagi teh prijav nagnal tisoče Slovencev in Hrvatov na jugoslovansko mejo, med njimi celo slovenske duhovnike in učitelje. Vemo kaj se je zgodilo s slovenskim šolstvom, s slovenskimi priimki, vemo za vsa trpljenja slovenskih rodoljubov tudi tu, v Kopru, tako da je podrtje tega in še par drugih spomenikov bilo najmanj, kar so od vojne izmučene množice lahko naredile za svojo katarzo.
Stanko Ivančič