Verjetno se bo kdo vprašal, kakšna je povezava med stripi in Koprom nekoč, a povezava obstaja, sa je je to del naše skupne kulture, prav tako kot so to ščinke in čiklisti. Zgodovinarji, ki raziskujejo našo preteklost in kulturo, večinoma ne pišejo o kulturi mladih in jo celo podcenjujejo, a tudi to je kultura.

zvitorepe trdonja
Strip knjiga, oziroma džornalin “Dogodivščine Zvitorepca in Trdonje v Afriki”. Ilustracije in besedilo Miki Muster leto izida 1955. Založba “Slovenski Poročevalec” Ljubljana.

Različne generacije mladih so drugače dojemale svojo kulturo, saj v moji in mladosti mnogih sovrstnikov, so bili risani filmi, oziroma risanke večinoma nedosegljive. Imeli pa smo džornaline, oziroma stripe, ki smo si jih izmenjevali in sposojali. Večinoma so bili to džornalini, ki so nam jih prinesli iz Trsta kot so bili Walt Disney-jev Topolino in Paperino, Tiramola, Intrepido, Buffalo Bil, itd… Sličice Buffalo Bila smo izrezali in jih namestili v čikliste, nategnili čez sličico in šure najlon folijo, da je trajal dlje. Od naših slovenskih stripov je bil samo Zvitorepec, Trdonja in Lakotnik Miki Musterja, ki je v nadaljevanjih izhajal v tedniku “TT” (Tedenska tribujna). Spominjam se, da sem vznemirjeno čakal, kdaj bo poštar prinesel tednik “TT”, na katerega so bili moji starši naročeni, da preberem nadaljevanje stripa o dogodivščinah Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika.

V Kopru in še posebno v okolici se je v tistem času veliko gradilo, a zidarjev, malavarjev, tesarjev in drugih delavcev je primanjkovalo. Prišli so z vzhodnega Balkana v velikem številu in si pri nas ustvarili družine in boljše življenje. Z njimi je prišel tudi politikin Zabavnik s stripi in drugimi vsebinami za mlajšo generacijo. Kmalu so ga prodajali v vseh trafikah.

Generacije se menjajo in televizija je počasi prišla v vsako družino in z njo tudi japonske risanke na italijanskih zasebnih televizijskih programih. Prišel je “Ufo Robot”, Goldrake in podobne risanke, ki so navdušile naše mladiče. Pravzaprav je prišla poplava japonskih risank: Mazinga, Lady Oskar, Candy Cany, Mila e Shiro, Capitan Harlock, Dragon ball in še veliko drugih. Ob prezaposlenih starših, so takratni otroci, najstniki in najstnice, veliko časa preživeli pred televizijo in se ob gledanju japonskih risank sami naučili italijanskega jezika. Kar je bila pozitivna plat medalje.

oživela ulica
Oživela ulica leta 2005, na trgu pred nekdanjo luško kapitanijo, ko je stotine mladih prepevalo glasbene špice japonskih risank, ki so bile pri tej generaciji mladih zelo priljubljene.

A ta fantazijski svet jim je ostal zapisan pod kožo. Spominjam se, ko so koprski študentje in dijaki organizirali 1. Oživelo ulico. Na stotine se jih je zbralo na trgu ob morju, pred nekdanjo luško kapitanijo, oziroma na današnjem Ukmarjevem trgu. Predvajali so japonske risanke iz njihovega otroštva s projektorjem na platnu, Glasbene špice Lady Oskar, Kiss me Licia in druge so odmevale na trgu. Mladenke in mladci so si predajali mikrofon in peli pesmi iz japonskih risank sinhroniziranih v italijanščino. Na moji fotografiji 4. po vrsti je videti kako je to izgledalo leta 2005 na Ukmarjevem trgu.

Koprska takratna generacija mladih ima danes od 30 do 45 let in so to večinoma že resni delovni ljudje vseh poklicev, upam le, da niso pozabili, da so bili nekoč uporniški mladeniči in mladenke, eden celo za krmilom občine. Po 17 letih od žura na Ukmarjevem trgu, bo v Koper prišla prižgat novoletne okrasne lučke Cristina D’Avena, ki je takrat prepevala pesmi v japonskih risankah, kot je recimo Kiss me Licia. To bo jutri 26. novembra, ko bodo nekdanji mladiči, lahko spet zapeli, kot v svojih rosnih mladih letih.

Foto album


Gallery Wordpress

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja