Da sem opazil v ohranjenih dokumentih okoli leta 1000, ko je govora o Kopru, sta navedeni 2 imena Justinopolis in Capras, sem že pisal. Takrat sem domneval, da sta bili na otoku dve mesti, a sedaj sem o tem našel tudi dokaze. V preteklosti je bil najbolj sistematičen, pri raziskovanju izvora imen naših krajev, spoštovani koprčan Gian Rinaldo Carli (2. slika), ki ga imajo Italijani za prvega teoretika združenja vseh Italijanov v eni državi, je bil veliko več kot to. Ne samo za Italijane, tudi za nas Slovence je bil pomemben, saj pri svojih raziskavah izvora imen, ki jih je zapisal v knjigi objavljeni leta 1743 v Benetkah, z naslovom “Delle Antichita di Capodistria” omeni tudi naše prednike.

Še več, napisal je, da so po poimenovanju Kopra po bizantinskem cesarju Justinijanu 2., Slovenci še vedno uporabljali starejše ime mesta Kuopr. Justinjan II. je vladal od leta 685 do 695 in ponovno od leta 705 do 711, kar je tudi dokaz, da so Slovenci bili v Kopru in okolici že prej, saj so še v času, ko je Gian Rinaldo napisal knjigo (1743), še vedno uporabljali starejše ime mesta Kuopr. (3. slika). Napisal je da so Slovenci uporabljali starejše ime mesta, ko se še ni imenovalo Justinopolis, torej potrjuje, da je ime mesta Kuopr veliko starejše od imena Caput Histriae, Capo d’Istria in italijanskega imena Capodistria. Slovenci so se v te kraje selili v več valovih od 5. do 9. stoletja. Benečani so prišli kasneje. Carli za Slovence piše (Shiavoni), Italijani niso nikoli omenjali Slovencev in Hrvatov, vedno so napisali Slovani. Carli je bil rojen v Kopru, torej je slišal Slovence reči Kuopr, a napisal je “Capra”, kar je ustaljena praksa Italijanov, vse poitalijančijo. Sicer je že pred Gian Rinaldo Carlijem pisec rokopisa Novi opisi Istre (Nova descrittione della Provincia dell’Istria) tudi Koprčan Manzuoli Nicolo, leta 1611 (5. slika), napisal da so “Shiavi” (Slovenci) imenovali mesto “Copra” (Kuopr), kar je že bližje slovenski izgovorjavi imena mesta. Da zveni bolj italijansko je na koncu imena “Copr” (Kuopr) dodal črko A. Carli pa je napisal Capra, da ima v italijanščini tudi nek pomen (koza), ker Copra, kot je pred njim napisal Nicolo, nima nobenega pomena za Italijane.

Našo zgodovino velikokrat spremenijo napačni prevodi tudi samo ene besede, kar je med drugim tipičen primer krščanska “Biblija”. Pisec prof. dr. Darko Darovec (hvala mu za vse kar je napisal), je del knjige iz leta 1611, avtorja Nicolo Manzuolija, kjer je opisan Koper, prevedel v Slovenščino v svoji knjigi “Stari krajepisi Istre (1999), a je besedo “Shiavi” prevedel v Slovani, besedo “Copra”, pa v Koper, kar je žal napačno in zavede bralce njegove knjige. Prevajal je z miselnostjo novejših časov, ki ni primerna za prevod besedila, ki je napisan v nekih drugih časih, ko je bil pomen besed drugačen, kot danes.
Namreč ne smemo nasedati poitalijančenim imenom krajev in toponimov italijanskih piscev. Navajam nekaj primerov. Pietro Kandler je napisal, da se vas Črni Kal ne bi smela tako imenovati temveč bi moralo biti ime vasi San Sergio. Podoben primer je vas Sveti Anton, kjer so italijan že pred stoletji vas Pridvor poimenovali San Antonio di Corte, kot piše v starih benečanskih dokumentih in zemljevidih. Torej Sveti Anton pri dvoru. Pridvoru so dodali italijanskega svetnika, a s časom je “di Corte” izginil in ostal San Antonio. Domačini so žal pozabili na staro ime in pravijo da ga je dala Jugoslovanska oblast, kar delno drži, a ni novo ime, temveč spet starodavno ime vasi. Vas Marezige so imenovali Marezego, Puče Puzzole, Loko Lonche. Sicer je že izolski kartograf Pietro Coppo, vas Zazid (benečansko Xazid – izgovorjava Žazid), kar dobesedno prevedel in na svoj zemljevid Histriae Tabula iz leta 1527 napisal namesto Zazid pač Muras. Tudi nemškemu mestu Mihnu (Munchen), Italijani rečejo še danes “Monaco di Baviera”. V glavnem je potrebno vedno upoštevati prakso Italijanskih piscev, da skoraj vsa imena krajev in toponimov poitalijančijo.

Kot skoraj vsi vemo, je bilo mesto koper še pred 100 leti na otoku, a če se spustimo več stoletij nazaj, sta bili na otoku 2 mesti, kar sicer ni neka novost, le zelo malo je ohranjenih dokumentov kjer je ta podatek naveden. Gian Rinaldo Carli je zapisal, da mora povedat resnico da se je ime mesta Capodistria začelo uporabljati veliko kasneje. Pri raziskovanju imena mesta navaja različne dokumente iz 5., 6., 7., 9. in 12. stoletja, kjer se za ime mesta še vedno uporablja Justinopolis, a tudi Capras in Capris. A, kot pravi, ta imena niso bila za isto mesto, temveč Capras, oziroma Kuopr in Capris, je bilo staro mesto izven obzidja okoli novega mesta Justinopolis, ki so ga na ruševinah zgradili Bizantinci. Za to trditev navaja kar nekaj njemu znanih zapisov, kjer je bilo to omenjeno. Namreč leta 544 je z vojsko prišel v Istro bizantinski vojskovodja Belizar in začela se je dolga vojna z Goti. A šele leta 552, ko je v Istro prišel z vojsko vojskovodja Narzes okoli 30.000 vojakov, se je vojna proti Gotom bližala koncu. Bizantinci so Istro osvojili okoli leta 554. Dolgotrajna vojna je je zlomila istrsko gospodarstvo, v tem času so propadle vse rimljanske vile rustike v Istri, mesta so bila opustošena. V tedanjem koprskem otoku je mesto propadlo in opustelo, ostalo je le naselje izven obzidja, ki so ga imenovali Capras, Capris, Kuopr. Šele v 7. stoletju je bizantinski cesar Justinjan II. dal zgraditi novo mesto, ki so ga poimenovali Justinopolis. Medtem je izven obzidja še vedno živelo staro mesto Capras, oziroma Kuopr, kot pravi Gian Rinaldo Carli.
Kot zanimivost Gian Rinaldo Carli, med raziskovanjem prvega zapisa italijanskega imena Capodistria, Med drugimi starejšimi dokumenti navaja dokument iz leta 1300, kjer še vedno piše Justinopolis, notarja Oderica iz Udin, v katerem je Patriarh iz Ogleja podaril vas Trebeše (villam totani Trebesegnebangh in confinibus Jufìinopolis) gospodu O. Almencus dicìus Guerzius iz Justinopolisa v last. Carli še doda, da se vas Trebeše (Trebese), še vedno tako imenuje.
Knjigo Delle Antichita di Capodistria avtor Gian Rinaldo Carli, od katere izvirnik hranijo v Osrednji Knjižnici Srečka Vilharja Koper, posredujemo v celoti, za prenos knjige kliknite na zeleni gumb spodaj.
Prijetno branje…
Hvala za to raziskovanje imen. Kdaj se bo to prijelo našim zgodovinarjem?