Vse se spreminja, tako tudi glavna “žila” mesta v zadnjih 1000 letih, ki ni več, kot je še pred nekaj desetletji bila. Čevljarska ulica je bila najbolj obiskana ulica, saj je iz srca mesta, oziroma glavnega mestnega trga, povezovala, preko sedanje Župančičeve ulice, Trg in vrata Mude. Torej na tej strani je potekal promet med otokom in kopnim, na drugi strani pa po klancu navzdol, kasneje in sedaj, pa po stopničkah, preko Gortanovega trga, do glavnega tovornega in potniškega pristanišča.
Na trgu sta bila pred malo ložo, kjer se pod Pretorsko palačo pride v Čevljarsko ulico, 2 kamnita stebra (4. slika), ki sta onemogočala vozovom promet skozi ulico. Tudi na spodnjem koncu ulice sta bila 2 kamnita stebra. Meščani so se radi pošalili, da je glavni namen teh kamnitih stebrov, stranišče za pse, saj so ob njih mestni psi velikokrat dvignili eno zadnjo nogo in označili s svojim urinom. Te kamnite stebre so kmalu odstranili, zaradi različnih interesov.
Poimenovanje ulice Čevljarska, oziroma Calegaria, zmanjšuje njen pomen, kot najbolj pomembne mestne ulice. Nobenih materialnih dokazov ni, da je bilo v ulici z največ trgovinami v mestu, veliko čevljarjev, kvečjemu nasprotno. V Čevljarski je bila prva špecerija (v letih 1600 – 1700) v mestu in v dolgi ozki ulici je bilo veliko raznovrstnih trgovin, ena za drugo, z najrazličnejšimi prodajnimi artikli. V papirnico “de Benedetto Lonzar” je zahajalo veliko študentov in dijakov, a je bila znana tudi po razglednicah mesta in okolice.
Zelo priznana je bila tudi lekarna “Al Gallo” v lasti družine Favento, ki sicer ni bila tako stara, kot lekarna “Palma”, o kateri je pred kratkim pisal Boris. Zunanjost lekarne ni bila vpadljiva, a je bila notranjost pravi dragulj, urejena v stilu starih benečanskih lekarn. Vsa obložena s temnim skoraj črnim zloščenim lesom. Na policah so bile raznobarvne, zloščene lončene posode z napisi v zlatih črkah. Z veliko raznobarvnih stekleničk s svetlečimi pokrovčki. Na predalih iz zloščenega lesa so bili ročaji iz pobarvane keramike. Stekla z na omarah so imela vgravirane zvite kače, kot simbol zdravstva in ob strani raznobarvne liste rastlin. Tlak je bil v benečanskem stilu, tlakovan s ploščami iz marmorja. Vse kar je bilo v lekarni je dobesedno izginilo in nihče ne ve kje je oprema končala.
Živo je bilo tudi v kavarni Giustinopoli, na sredi Čevljarske ulice, saj so imeli na vrtu gledališke predstave in kasneje projekcije prvih nemih filmov. Na koncu ulice je bil seveda tudi čevljar Marino Scala. Na vhodu iz trga pa je bila majhna zelenjavna tržnica, kjer so prodajali prvi češnje, grah in radič iz Šalare. Tam je bil vedno prisoten tudi občinski redar “Gvardija radiči”, ki ni dovolil, da bi se kdorkoli z rokami dotikal radiča, sveže zelenjave in sadja in seveda preverjal uteži prodajalk.
Kakorkoli že Čevljarska ulica je bila in je še vedno najpomembnejša ulica v starem mestnem jedru, čeprav jo že močno ogrožajo veliki trgovski centri na obrobju mesta, oziroma na zasutju nekdanjega zamočvirjenega zaliva Stanjon.
Foto album