To kar se dogaja zadnja desetletja s pripadniki cerkve ni nič novega. Skozi vso zgodovino cerkve je bil isti problem, a ga vodstva niso hotela reševati. Problem se imenuje celibat. Normalnemu človeku ni jasno, zakaj ga ne ukinejo, saj bi žene svoje može (duhovnike) znale odvrniti od misli da bi se lotili tujih žena in celo otrok. Uradna razlaga je da bi s tem cerkvi posvečeni, morali del pozornosti posvetiti svoji družini, zaradi česa bi trpelo božje poslanstvo. Mislim pa, da je drug problem in to finančne narave. Ob odhodu na oni svet bi namreč premoženje ne pripadlo več cerkvi ampak dedičem – ženi in otrokom, kar bi dolgoročno cerkev olajšalo za težke denarce.
No poglejmo kaj se je dogajalo v Kopru na tem področju nekje v 16. stoletju. Kot je še sedaj razvidno sta imela dva samostana – frančiškanski in Sv. Klare , do 16. stoletja precej skupno sobivanje. V enem so bili frančiškani v drugem pa Klarise in so si vzajemno pomagali v primeru raznih duhovno/telesnih stisk in težav. To je seveda prišlo na uho višji cerkveni oblasti in sledili so ukrepi.
Bil je tudi primer ko je neki frančiškan imel otroka s poročeno žensko, katere mož je bil v tujini. Zato si je domislil in razglasil da se je blaženi materi v njihovi cerkvi prikazala Marija in ji podarila otroka. Ker so to frančiškani razglasili urbi et orbi se je iz vse Istre začela valiti truma ovc, khm, pardon – vernikov in frančiškani so začeli vneto pobirati prispevke. Vse dokler se ni našel nezahvalnež ali zavidnež in javil to višjim cerkvenim oblastem, kjer je bil škof Vergerij. Tisti Peter Pavel Vergerij, katerega kip vidimo tam v parku nad Luko. Ta je poskrbel da so krivce kaznovali in ob tej priliki tudi poskrbel za fizično ločitev obeh samostanov s tem da so klarisam leta 1539 zgradili cerkev samo za njihove duhovne potrebe. In tako so za užaloščene klarise odredili samostansko klavzuro. Na slikah vidimo karto mesta z lokacijo obeh samostanov in sliki obeh.
Stanko Ivančič