semedela cerkev
Cerkev sv. Marije od Zdravja (Il Santuario della Beata Vergine delle Grazie ) razglednica leta 1900

Semedelska cerkvica Sv. Marije od Zdravja (Il Santuario della Beata Vergine delle Grazie) ima zelo zanimivo zgodbo. Cerkev je bila zgrajena v letu 1640 in ni bila zgrajena kot pišejo razni pisci, ki prepisujejo eden od drugega, kot votivna cerkev v zahvalo za rešitev pred epidemijo kuge. Namreč 4. aprila 1631 je mestni svet sklenil, da bodo zgradili oltar za odrešitev od mračnih sil (liberazione dal male), ki so s kugo zavzele mesto. Marmor namenjen oltarju so porabili za gradnjo palač, zato je mestni svet 23. avgusta 1639 odločil, da se bo v Semedeli zgradila cerkev z istim namenom.

Gradnjo cerkve sta prevzela: Nicolò Carpaccio, mojster zidar in Pietro Isdrael izkušen mizar. Kamenje so kupili v Rovinjskem kamnolomu, pripeljali so ga piranski barkajoli. Za poslikavo so plačali 50 dukatov beneškemu slikarju Guido Guidotti-ju, ki pa je svoje delo opravil hitro in površno. Cerkev je bila odprta 42. aprila 1640 in posvetil jo je škof Pietro Morari.

Po letu 1632 ni bilo več kuge, a bilo je 5 epidemij kolere, 2 tifusa in ena črnih koz.

semedela cerkvica
Cerkev sv. Marije od Zdravja (Il Santuario della Beata Vergine delle Grazie ) razglednica leta 1910

Nekoliko kasneje drugo nedeljo po Veliki noči se je začela praznovati procesija do cerkvice. Romarji so se morali odpraviti na procesijo tešči, zato so s seboj nesli marendo. Pisci iz tistega časa pravijo, da so se cele družine posedle na njive in travnike po celem Markovem hribu, jedle pršut in pile refošk in druge dobrote. Iz začetnega verskega praznika se je razvila dvo dnevna šagra, kjer je bilo veliko bankarel s hrano in cerkvenimi podobicami in raznim nepotrebnim kičom. Samo iz Trsta je prihajalo preko 1000 ljudi, iz Izole in drugih mest je priplulo veliko bark, prihajali so tudi s kočijami in vozovi. Verske oblasti iz Kopra so se skregale s tistimi iz Trsta, ker so Koprčani trdili, da to ni več verski praznik.

Glede na to, da je bila cerkvica uradno zasebna, je koprski škof Matteo Raunicher leta 1837 izdal dekret, da se v zasebnih kapelah in cerkvah ne sme izvajati sveta maša. Koprčani so se uprli, tudi koprski podesta, je urgiral, a škof se ni dal. Šele po njegovi smrti je njegov naslednik Bartolomeo Legat preklical dekret svojega predhodnika. Tako je od leta 1848 pa vse do konca 2. svetovne vojne dvodnevna semedelska šagra privabljala številne romarje in žuratorje.

Foto album

Gallery Wordpress

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja