Bronasti tolkač
Bronasti tolkač

Du tuče, du rompa po vratih, kalmaj se, ne rabeš hitit dol porton! Tako je bilo nekoč ko še ni bilo električnih zvoncev in telefonov, da si znance poklical in se pogovoril. Moral si se odpravit peš, z mušo, bičikleto al s kurjero do znancev in prijateljev, če si želel izmenjati nekaj besed. Boste rekli: “ben ja, tu je blo anbot.” Res je, a mi tistih časov še nismo pozabili.

Bila je, kot vedno, velika razlika med vrati prebivalcev revnih predelov mesta, kot je recimo Božja draga in tistih v palačah premožne gospode. V revnih predelih, oziroma kontradah, so bila vhodna vrata veliko manjša in velikokrat iz najcenejšega lesa in celo s trhlimi deskami, da je obiskovalec moral previdno potrkati, da ni vrat poškodoval. Na velikih vhodnih vratih iz masivnega najboljšega lesa palač premožnih meščanov, so bili pritrjeni bronasti tolkači, velikokrat izdelani od uveljavljenih umetnikov in mojstrov livarjev. Nekoliko kasneje je gospoda vgradila ob vhodnih vratih novost okrogel kamen iz belega apnenca, ki je imel na sredini luknjo, a iz nje je molela ročica, povezana z bronastim zvoncem v notranjosti palače. Ko si potegnil ročico z vzvodi povezano z zvoncem, je zvonec zvonil in opozoril stanovalce o obiskovalcu.

Ob koncu petdesetih in začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja, ko so bili bronasti tolkači že v muzeju, so v mestu in malo kasneje še v Semedeli zgradili prve stanovanjske bloke, ki so ob vhodu imeli električne zvonce za vse stanovalce stavbe, v veliko veselje nas otrok. Ker ni bilo računalniških igric, televizije, je bila nekaj časa najbolj popularna igra nas otrok zvonjenje na vse zvonce ob vhodu blokov, takoj nato pa pobeg čim dlje stran. Odpirala so se okna v nadstropjih in zaslišal se je tudi kakšen porko dijo, a tudi smeh stanovalcev, ki so jih vznemirili električni zvonci.

Bronasti tolkači
Bronasta tolkača; na levi strani tolkač z vrat palače Tacco. Na desni strani pa bronasti tolkač s palače Del Bello.

Na razglednici na levi strani slike je dragocen bronasti tolkač, katerega je izdelal cenjen kipar Tiziano Aspetti, rojen v Padovi leta 1565 in umrl leta 1607 v Pisi. Premični del tolkača predstavlja rojstvo Venere na morski školjki, z dvema delfinoma, ki ju jahata amorja. Opisani bronasti tolkač je bil pritrjen na masivnih vratih palače Tacco. Med leti 1921 in 1922 so palačo Tacco namenili za regionalni muzej zgodovine in umetnost. Takrat so se odločili, da dragoceno bronasti tolkač spravijo v muzej in ga na vratih nadomestijo s kopijo originala. Kopijo je izdelala umetniška livarna v Benetkah. V muzej so shranili tudi mlajši bronasti tolkač s palače Borisi in starejšega s Palače del Bello (na razglednici na desni strani slike). Na bronastem tolkaču iz palače del Bello je na sredi bojevnik obkrožen z dvema levoma. Vse tri bronaste tolkače si še vedno lahko ogledate v koprskem muzeju.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja