Koprska Bracera
Koprska bracera (brazzera) z enim jamborom, latinskim jadrom, 4 veslači in krmarjem, v koprskem pristanišču, na sredini slike.

Preden so se v Jadranskem morju pojavili parniki, so se za prevoze potnikov in tovora uporabljale izključno lesene ladje s pogonom na vesla in jadra. Najbolj pogosta ladja je bila Pelego in Trabakula, a Pelego je bila le Trabakula s tremi jambori, dolga okoli 18 metrov, široka okoli 5 in globoka okoli 2,25 metra. Povprečna nosilnost je bila 100 ton. To so bile tipične ladje Jadranskega morja, drugje jih skoraj ni bilo.

Po pomembnosti pri nas v Kopru je sledila Bracera (Brazzera), ponekod v Dalmaciji so ji rekli tudi Bračera. Ladja je tipična za Jadransko morje in izvira z otoka Brača, po njemu je bila tudi poimenovana. Izvorno je bila ribiška ladja, a v Istri, za razliko od Dalmacije se je uporabljala izključno za prevoz tovora in potnikov, nikoli za ribarjenje. Ladjarji, ki so imeli največ Bracer v istri so bili v Kopru in Piranu. Tipična koprska bracera (brazzera di Capodistria) je imela 4 veslače in krmarja, en jambor z latinskim jadrom in spredaj lesen prečnik za flok. Med obema vojnama je plulo 15 bracer iz Kopra in Pirana. A bile so tudi Bracere z dvema jamboroma. Bile so različnih velikosti, a razmerje širina – dolžina je bilo vedno 1 proti 3.

Bracera je precej starejša od Trabakule, saj se je uporabljala še v času Bizantinskega cesarstva, Trabakula je nastala kasneje in marsikje zamenjala Bracere, pri nas je Trabakula, bila sicer skupaj s Pelegom, trabakulo s tremi jambori, prevladujoča ladja za prevoz tovora v Istri, a Bracera se je ohranila in po pogostosti bila takoj za Trabakulo, z glavnima centroma v Kopru in Piranu. Med obema vojnama je počasi izginjala in videti je bilo le še nekoliko predelane Bracere z vgrajenim motorjem. Danes jih ni več videti v našem morju.

Foto album


Gallery Wordpress

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja