Na prvi sliki imamo trg še ko je bil neokrnjen pred drugo vojno. Naša generacija se ga spomne enakega razen z manj barkami. Tovarna sardin je še delovala, sicer ni bila več De Langlade ampak Ikra.
Za nas mulce iz celega Kopra pa je poleg mandrača katerega so že začeli zasuvati bila najpomembnejša stvar tista enokapna pritlična hiška na drugi sliki – to je bila kot neka naša banka. Si prišel s starim železjem, bakrom, svincem, medenino in si dobil nekaj dinarjev za sladoled ali si jih dal mami da ti je zamenjane v lire z njimi iz Trsta prinesla “đornalin” iz katerega si potem izrezal slikce za v “čikliste”. Potem je tudi tega bilo konec in trg je ratal kot neki geto zaprt z žico naslednjih 50 let.
