borilnica
Palača Baseggio, oziroma Borilnica, kot so ji pravili leta 1920

Tudi v Kopru, kot drugje v Evropi, je prihajalo do sabljaških dvobojev, v srednjem in proti koncu srednjega veka. Pred leti so v mestu na Kreljevi ulici obnovili palačo Baseggio, oziroma Borilnico (2. in 3. slika). V njej so našli opremo za sabljanje, torej izgleda, da so bogati mladi Koprčani tam vadili sabljanje. Vendar je bil to smrtno nevaren “šport” in dvoboji na življenje in smrt so bili prepovedani, kar mladih vročekrvnežev ni oviralo, da se ne bi izzvali v sabljaških dvobojih. Za družino Grisoni je 15. marca 1833 prišla žalostna novica da je Santo Raimondo Pompeo, sin in Francescov dedič, podlegel v sabljaškem dvoboju s poljskim oficirjem Karlom Dembowsky. Bila je zadnja pustna sobota in tega dne je bilo v Kopru tradicionalno obmetavanje s konfeti med dvema vrstama kočij. Eno damo v kočiji so konfeti zadeli z večjo močjo, za kar je bil krivec kapitan Radetzky in prišlo je do pretepa. Ker je bil Radetzky prijatelj Grisonija, je prevzel odgovornost za metanje konfetov v damo, tako je prišlo do dvoboja s sabljami, kjer je Santo podlegel. Leta 1837 je umrla tudi hčerka Gioseffa Grisoni, tako je družina Grisoni ostala brez dedičev. Kot vidimo ogromno premoženje ne prinaša vedno sreče in z denarjem se ne da vsega kupiti.

Hiša Sabini-Grisoni, na 1. sliki, je bila last grofa Francesca Grisonija, ki je bil v tistem času eden najbogatejših v Istri. Ni gradil razkošnih palač kot druge, sicer manj premožne, družine v Kopru. Ta stavba mu je bila všeč, ker je z njenega dela na Belvederju videl svoje posestvo, ki je obsegalo Debeli rtič in del proti današnji Valdoltri. Z daljnogledom, ki ga je kupil v Londonu, je opazoval kolone pri delu na posestvu na drugi strani zaliva. Daljnogled ni bil kar tako, saj se Francesco ljubiteljsko ukvarjal z astronomijo. Presenečal je svoje kolone, ko jim je povedal kaj so, ali kaj niso delali, saj so bili prepričani, da jih nihče ne more videti. V lasti je imel tudi 100 hektarjev koprskih solin. Okoli Kopra je imel več posestev v svoji lasti, a tudi na kopnem pri Benetkah in pri Trbižu je imel v lasti obsežna posestva in stavbe. V lasti je imel tudi skoraj polovico Sečoveljskih solin in 17 hektarov na področju Sv. Onofrija, današnji Krog. Posedoval je tudi 400 hektarov v Daili, kar je po smrti pustil Benediktincem.

borilnica
Notranjost palače Baseggio, oziroma borilnice leta 1996, foto Jaka Jeraša.

Premoženje družine Grisoni je bilo ocenjeno na 1 milijon fiorinov, oziroma na 2 milijona kron, kar bi danes pomenilo nekaj milijard evrov. Danes bi rekli, da je bil Francesco milijarder. A marsikaj se je dalo kupiti, tako si je družina Grisoni leta 1742 kupila za 520 dukatov grofovski naslov. Ko je senat v Benetkah potreboval denar, je za primerno vsoto podeljeval plemiške naslove.

Družina Grisoni je za Koper naredila veliko, saj je Francesco ustanovil sirotišnico, kje so bile poleg koprskih sirot, tudi sirote iz Pirana in Novigrada. Po smrti otrok, se je ukvarjal s filantropijo in pomagal revežem na vseh področjih. Zapustil nam je tudi najbolje ohranjeno in najobsežnejšo plemiško knjižnico, ki jo hranijo v Osrednji knjižnici Srečka Vilharja. Leta 1841 je Francesco podlegel daljši pljučni bolezni.

Foto album


Gallery Wordpress

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja