Bert Pribac se je rodil v Srgaših pri Kopru, očetu Simonu in materi Tereziji, rojeni Dodič 16. 01. 1933, a zapustil nas je 13. maja 2020.
Po gimnaziji, ki jo je končal v Kopru 1955. leta, se je vpisal na primerjalno književnost v Ljubljani. Absolviral jo je 1959. Leta, a diplome ni dokončal, ker se je, zavolj politične stiske, v kateri se je znašel, odločil zapustiti domovino. Namenil se je v Francijo, a je zavoljo spleta okoliščin šel preko Nemčije v Avstralijo, kjer se je začel preživljati s trdim fizičnim delom. Sčasoma je opravil še maturitetni izpit iz angleškega jezika, nato se je kvalificiral kot knjižničar in končal svoja službena leta kot strokovnjak biomedicinskega bibliotekarstva.
Bert Pribac je tudi pesnik, eden najvidnejših književnih ustvarjalcev slovenske diaspore. Svoje pesmi je objavljal v najrazličnejših revijah doma in po svetu (Meddobje, Most, Primorska srečanja, Dialogi). Izdal je že štiri pesniške zbirke: Bronasti tolkač (1962), V kljunu golobice (1973), Prozorni ljudje (1991) in razširjeno izdajo ponatisa Bronastega tolkača (2000). V letu 2002 je v Ljubljani pri založbi 2000 izšel njegov daljši in precej odmevni knjižni esej o Slovenskih spravnih motnjah. V pripravi je imel še zbirko prevodov avstralske sodobne poezije (Vesolje okrog kuščarja), ki je izšla pri Mladinski knjigi na pomlad leta 2003. Na internetu je že predstavil tudi svojo zbirko pesmi v angleščini: Winds from the Brindabellas (Vetrovi iz brindabelskih gor).
