Galeje so redno prihajale v Koper, a niso mogle vedno pristati na pomolu. Pomol za galeje je bil krajši kot danes in velikokrat zaseden z že privezanimi ladjami. Na takrat lesenem pomolu pred Vrati Svetega Martina (3. in 4. slika), pa ob oseki galeje niso mogle pristati.
Giuseppe Caprin v 2. knjigi “Istria Nobilissima” izdane leta 1905, opisuje prihod beneške galeje v 16. stoletju. 30. julija 1572 je po smrti koprskega škofa z imenom Adriano Valentico, papež Gregorij 13. imenoval za škofa Koprčana. V Kopru rojeni Antonio Elio (2. slika) novi koprski škof je septembra istega leta prispel z galejo v Koper, kjer ga je pričakala velika množica meščanov. Mesto je bilo okrašeno s barvnimi trakovi, zelenjem, rožami in pripravili so okrašen slavolo0k. Ker je bila oseka in na pomolu pred vrati Svetega Martina ni bilo mogoče pristati, so novega škofa na obalo pripeljali z okrašeno manjšo barko, ki jo je spremljala množica manjših čolnov. Caprin piše da so slavnostni sprejem pripravile vse bratovščine mesta, kar ne drži, ker drugi kronisti pišejo, da sta bili za pripravo slavnostnih sprejemov zadolženi bratovščini rokodelcev in bratovščina kmetov. So pa bile vse bratovščine prisotne na sprejemu novega škofa.

Že čez 10 let so v mestu spet pripravili slavnostni sprejem, ko je 7. januarja 1580 iz Benetk priplula galeja Michiela, ki je pripeljala katoliškega dostojanstvenika. Bila je oseka in nizka gladina morja, zato je posadka galeje v morje spustila sidro nedaleč od obrežja pred vrati Svetega Martina (3. in 4. slika). Galejo je obkrožila množica čolnov in eden izmed njih je bil razkošno okrašen. V njemu je šel po verskega dostojanstvenika tudi tedanji koprski škof Giovanni Ingenerio, Nicolò Donato in še nekaj pomembnežev. Z galeje se je v okrašenem čolnu do obrežja pripeljal Agostino Valier, pripadnik vplivne družine. Na bregu so ga pričakali predstavniki vseh koprskih verskih kongregacij in vse koprske bratovščine. Nad vplivnim gostom so razprostrli škrlatni baldahin in ga spremljali po ulici do stolne cerkve. Med potjo je sprevod šel pod tremi slavoloki okrašenimi z grbi in slikami, ki so jih pripravile koprske bratovščine. Ob tej priliki je koprski slikar Giorgio Vincenti, narisal velike slike, s katerimi so prekrili zidove katedrale. Na eni je bil Sveti Marko z levom, na drugi pa Sveti Lazar (San Nazzario), zaščitnik mesta. Na tretji pa cesar Justinjan, za katerega legenda pravi, da je rešil in obnovil mesto. Na četrti sliki je bil upodobljen, v čast vplivnemu slavljencu, Marco Valerio Corvino, ki naj bi bil prednik družine Valier.
Takšni so bili čaši, ko je v teh krajih imela Katoliška cerkev absolutno oblast.
Foto album