Eden pomembnejših koprskih slikarjev, o katerem sva z Borisom že pisala, a tokrat malo bolj podrobno. Živel je večinoma v Kopru, a študiral je v Benetkah in na Dunaju, kjer se je družil in izmenjeval izkušnje s takrat najboljšimi slikarji. Veliko je delal tudi v Benetkah kjer se je uveljavil s slikami marin in morskimi motivi.
Na prvi sliki je njegova hiša, ki je ni več (slika iz leta 1893 je ena najstarejših fotografij, ki smo jih objavili). Na sredini 1. slike vidimo hišo, ki je bila njegova last in v kateri je tudi živel. Takrat se je temu trgu reklo Trg pri Velikih vratih (Piazzale di porta Maggiore), oziroma Campo Porta Major, danes Gortanov trg. Hišo je potres meseca maja 1895 poškodoval, tako zelo, da je občinska komisija ocenila, da je nevarna za okolico in jo je potrebno porušiti. Po odloku občinske uprave so hišo porušili 20. maja 1896. A nekaj je le ostalo od stare benečanske hiše, saj so kamnite okvirje oken vgradili v večjo staro hišo na levi strani. Opečnate okrasne benečanske elemente (pinnacoletti), ki so vidni na vrhu Bartolomejeve hiše, so preselili in vgradili na vrh zidu z velikimi vrati v vrt hiše Verzi.
Na koprski gimnaziji je učil risanje, a s takrat skromno plačo ne bi živel dobro, zato se je večinoma ukvarjal s verskimi motivi, ki jih so jih naročevali cerkveni mogočneži. Ti so bili najbolje plačani, kar mu je omogočilo dostojno življenje. Slikal je tudi portrete koprske gospode, a najraje je slikal in risal pokrajino in seveda morske motive. Zapustil nam je kar nekaj motivov Kopra, od teh več primerkov, kot je Brolo na 2. sliki, Samostana Svete Ane na 3. sliki, olja na platnu z motivom ob ognjišču, Paolanka in nekaj portretov koprske gospode, je tudi v Pokrajinskem muzeju v Kopru. A večina njegovih del je v zasebnih zbirkah.
V Kopru se je 4. junija 1851 oženil z 20 letno Ano Candotti, a otrok nista imela. Skoraj vsi pisci o slikarju izpuščajo podatek o njegovi ženi, čeprav je njegovo najbolj plodno obdobje začelo prav po poroki z mlado Ano. Leta 1853 je uspel v Benetkah, kjer so mu odkupili nekaj njegovih morskih motivov. Po tem je začelo prihajati vedno več naročil in dela mu ni več zmanjkalo.
Zapletel se je v politiko, saj je kot Koprčan bil pod vplivom iredentistov, ki so bili v mestu zelo močni in vplivni pod vodstvom dveh v Istri najbolj agresivnih italijanskih nacionalistov, ki sta bila: Antonio Madonizza in Carlo Combi. Sicer imamo tudi danes v Kopru “Središče Carlo Combi”, ki je celo javni zavod, čigar namen je jasen, a sramoten. Bartolomeo je bil skoraj vedno prisoten pri agitiranju iredentistov in bil celo obsojen od Avstro Ogrskih oblasti. Njegovo politično udejstvovanje in politične ideje, ne zmanjšujejo vrednosti njegove umetnosti in njegovih slikarskih spretnosti. V Kopru je pustil svoj neizbrisljiv pečat in umetniška dela občudujemo mi danes, kakor jih bodo tudi zanamci.
Boris Umer