Baladur, tudi balidor, v italijanskem jeziku ballatoio, je bil prepoznaven in značilen za kmečke hiše v Istri in na Krasu. Vedno pozidan izven, oziroma ob stavbi, s kamnitim stopniščem do 1. nadstropja, kjer je bila nekakšna pokrita terasa, balkon s stebriščem. Niso bili vsi baladurji zgrajeni iz kamna, pri manj premožnih kmetih so bili leseni. Večino baladurjev so porušili pri prenavljanju starih hiš, nekaj jih je še danes v ruševinah, a so tudi taki baladurji, ki so jih lastniki zgledno obnovili. Tem slednjim gre zahvala, da baladurje vidimo še danes, takšne, kot so nekoč bili. Lahko zapišemo, da so baladurji del naše Istrske, a tudi kraške kulturne dediščine, zato jih moramo ohraniti za zanamce. V preteklosti so Slovenci s Šavrinskih hribov občudovali morje, a so raje obdelovali svoje njive, kot, da bi se odpravili na morje. Znan je istrski rek: “Hvali morje drži se kraja.”, kar je nekoč v zaledju Istre držalo, danes sicer ne več, saj je veliko Istrijanov pomorcev, nautikov in jadralcev. Prav Baladur na nek način povezuje Šavrine z morjem. Pravijo, da ime baladur izhaja iz imena bojne bočne nadgradnje na vojaških galejah, ki se je v latinščini imenoval “bellatorium”. To je sicer mogoče res, ali pa tudi ne.
Ni bil le okrasni element kmečkih hiš, kot nekateri mislijo, temveč uporaben in koristen prostor. Po streho baladurja se je, zaščitena pred dežjem in jutranjo roso, sušila čebula in česen spleten v dolge kite. Visele so z nadstreška, da jih nje bilo lepo videti. Kasneje, ko so Španci, Portugalci, Angleži in Francozi, odpluli čez Atlantik pobijat tamkajšnje domorodce, so k nam prinesli tudi fižol, pomidore, krompir in koruzo. Od takrat naprej so podobno kot čebulo in česen spletli v dolge kite tudi koruzo, oziroma frmenton, ki je visela pod nadstreškom baladurja, da se je posušila.
Baladur je avtohton arhitekturni element in ni del italske, ali benečanske kulture, o kateri imajo govorci o preteklost polna usta. Benečani, ki so v naše kraje prišli razmeroma pozno, so ga opazili na hišah Istrijanov v notranjosti in jim je bil všeč, zato se je začel baladur pojavljati tudi ob mestnih stavbah. Baladur, ki so ga Benečani kopirali od slovenskih kmetov iz okolice Kopra, lahko še danes vidimo na najlepšem trgu v Kopru, ob pročelju Pretorske palače.
Foto album
Boris Umer