peter klepec
Pogled z bagra Peter Klepec na mesto Koper leta 1961

Načrtovalci novega pristanišča. oziroma Luke Koper, so vedeli, da je morsko dno preplitvo za večje tovorne ladje, zato pri gradnji in vzdrževanju pristanišča brez morskih delovnih ladij bagrov, ni šlo. Takratna “Vodna skupnost” iz Kopra je v ladjedelnici Piran naročila izdelavo bagra za poglabljanje morskega dna.

Bager Peter Klepec, imenovan po legendarnem slovensko – hrvaškem ljudskem junaku, je bil dokončan meseca julija leta 1957. Preden je odplul v Koper, so ga preizkusili pred piransko ladjedelnico, na današnjem Bernardinu, kjer so poglobili morsko dno. Ko so sesalni bager spustili v morje je bila njegova teža 280 ton. Motor za črpanje je imel 400 KM in še 150 KM močan motor za pogon rahljača morskega dna. Material z morskega dna, ki ga je skopal rahljač, je črpalka črpala po ceveh do morskega obrežja. Ob splovitvi je imel 700 metrov sesalnih cevi.

Kmalu se je izkazalo, da največje ladje ne bodo mogle pripluti v koprsko pristanišče, če dno ne bodo poglobili na 15 metrov globine. Tako je Luka Koper nabavila bager Martin Krpan (4. slika), ki so ga izdelali v češki ladjedelnici in je bil v tistem času eden izmed najzmogljivejših ob Jadranskem morju. Od leta 1969, ko je začel z deli v Kopru je poglabljal morsko dno 46 let.

Brez delovnih ladij, kot sta bila Peter Klepec in Martin Krpan in pomorščakov, ki so na njih delali, današnje Luke Koper ne bi bilo. Kako je koprsko pristanišče postalo pomembna gospodarska organizacija, za Koper, Slovensko Istro in celotno državo Slovenijo, smo lahko videli pred kakšnim letom, ko so luški delavci stavkali 3 dni. Med stavko so bile blokirane slovenske železnice s številnimi vlakovnimi kompozicijami in ceste s neštetimi tovornjaki. Seveda ni vse zlato kar se sveti, saj smo z blatom z morskega dna prekrili tudi velik del dna Koprskega zaliva. To se žal še vedno dogaja, ko vlačilci pripeljejo iz pristanišča velike ladje ob odhodu, jih obračajo pred Moletom, kjer se z morskega dna vsakič dvigajo velike količine blata, ki se potem počasi sesedajo na morsko dno. Lahko bi ob odhodu večjih ladij, le te odvlekli malo dlje v globlje morje, proč od obrežja.

Foto album

Gallery Wordpress

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja