Badaševica, Kornalunga, Fiumičin, Sveta Barbara ali po domače Karlonja – toliko imen za eno samo rečico ki izvira izpod šavrinskih hribov in je napajala njive predvsem od Vanganela do škocjanskega zaliva, dokler je niso preusmerili v morje pri Semedeli. Zadnjih 60 let je regulirana in redkokdaj prestopi bregove a temu še pred dvemi stoletji ni bilo tako. Enkrat je vsa dolina bila veliko poplavno področje in močvirje. V njo se namreč iztekajo potoki iz vseh strani in pred regulacijo se je tako obremenjena Badaševica razlivala po celi dolini saj marsikje sploh ni imela svoje struge. Diskusije o njeni regulaciji so se razvnemale po vsaki poplavi in kljub pripravljenosti lastnikov zemljišč da financirajo regulacijo, se je vsakokrat ustavilo pri načinu razdelitve stroškov. Šele po stoletju in več teh modrovanj je gradnja nove ceste do Marezig po sami dolini, kjer še danes poteka trasa prinesla tudi regulacijo same Badaševice.
Po vojni so z velikimi načrti o namakanju s pomočjo te vode zgradili tudi jez nad Vanganelom a se je tu stoletna zgodba ponovila saj se je spet ustavilo pri denarju in delitvi stroškov. Sam zemljevid iz konca 18. stoletja, ko je še bila beneška uprava, je zanimiv ne samo zaradi prikaza tedanje razvejanosti vodotokov ampak tudi označb mnogih tedanjih “vikendov” koprske gospode. Seveda so to bila cela posestva katera so obdelovali lokalni kmetje, medtem so razni Gravisi, Toto, Verzi, Bruti, Carli, Grisoni, Bello,… prihajali samo na svež zrak in poslušat ptičke, saj so jih v samem mestu mulci sproti polovili in obogatili dnevni meni svojih družin. Za lažjo orientacijo sem dodal lokacijo Tomosa in Vanganela. Na drugi sliki iz današnjega časa je lepo vidno kako so strugo speljali po sredi doline.