O njej sva s Stankom že pisala, a ker sem od člana Bojana dobil eno publikacijo o tem nekdanjem pljučnem sanatoriju še malo o tej temi. Mlajše generacije najbrž ne vedo ne za to bolnišnico, ne za protituberkolozno pred in po vojni, pa ne bo nič narobe če o njej še enkrat bolj podrobno.

Ankaranska
Celotna posest takratnega Sanatorija v Ankaranu.

Zamišljena s strani Društva za boj proti tuberkolozi (TBC) iz Trsta že leta 1900 kot sanatorij, je po nekaj letih upravljanja te nepremičnine kot kmetijskega posestva in pomanjkanju denarja, kljub začeti gradnji, zadevo prevzela območna bolnišnična uprava. Ta je leta 1911 dokončala stavbo nad cesto Koper – Ankaran, leta 1913 pa še dve stavbi pod cesto ob morju. Kompleks se je uporabljal bolj za rekonvalescenco bolnikov in poletne kolonije otrok in šele po končani prvi svetovni vojni je s prispevki tržaških mogotcev bilo vse opremljeno kot protituberkolozni Sanatorij. Kot je v navadi, ko je treba nekomu zlezt nekam, so si izbrali generala Petiti de Roreto (zvanega tudi kot “generala osvoboditelja” teh krajev), kot patrona novega sanatorija in ga poimenovali po njem. V tistem povojnem času so dokončali bolnišnični kompleks z dodatnimi paviljoni in stanovanji za osebje ter celo cerkev s secirnico in mrtvašnico. Prostori nad cesto so bili izključno za ženske, prostori pod cesto pa za moške paciente. Medtem je cel čas delovalo tudi kmetijsko posestvo kjer so obdelovali vinograde, gojili sadje, zelenjavo, prašiče in goveda – vse za bolnišnično porabo.

ankaranska bolnišnica
Paviljon za ženske pacijentke v Ankaranu zgrajen 1911.

Po vojni je še kar nekaj let deloval protituberkolozni oddelek, saj je bil močan porast tuberkoloznih bolnikov, v druge prostore po letu 1954, pa se je naselila internistika in tehnične službe za vse bolnišnice v bližini, kjer je vse delovalo do preselitve po letu 1984 v novo bolnišnico nad Izolo. Na slikah vidimo obseg sanatorija med obema vojnama skupaj z “ekonomijo” kakor so imenovali kmetijske površine namenjene bolnišnični porabi. (Tako ekonomijo je imela tudi bolnišnica Valdoltra še leta po vojni) in ženski ter moška paviljona. Dandanes je ženski paviljon spremenjen v stanovanja, moška pa zaseda slovenska mornarica.

ankaranska bolnišnica
Paviljona za moške paciente zgrajena 1913

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja