Copr
Izrez s strani 35 iz knjige “Coste e isole della Istria e della Dalamazia” avtorja Di Marco de Casotti, ki jo hranijo v avstrijski narodni knjižnici na Dunaju in je bila tiskana leta 1840 v tiskarni v Zadru, piše, da se je Koper že nekoč imenoval po ilirsko-slovensko Copra, oziroma Copr, Kopr.

Našel sem še en dokaz, da je bilo prej slovensko ime Kuopr, Kopr, Copr, kot Capodistria. Čeprav so italijani uničevali vse dokumente s podobnimi zapisi, jim ni uspelo uničiti vse dokaze o tem, da je bilo slovensko ime za naše mesto veliko starejše od italijanskega Capodistria. Na žalost še danes kar nekaj piscev še vedno piše, da ime Koper izhaja iz italijanskega imena Capodistria, med njimi celo kakšen zgodovinar. Na to temo sva z Borisem navedla kar nekaj dokazov in ta, ki ga objavljam tokrat ni zadnji.

V knjigi z naslovom “Coste e isole della Istria e della Dalamazia” avtorja Di Marco de Casotti, ki jo hranijo v avstrijski narodni knjižnici na Dunaju in je bila tiskana leta 1840 v tiskarni v Zadru, avtor med nekdanjimi imeni Kopra ne omenja imena Capodistria. Zapisal je da se je Koper-Capodistria, nekoč imenoval: Capris ali Capraria in po ilirsko Copra. V tem času, oziroma že 10 let pred tem, je med Slovenskimi izobraženci in drugimi slovanskimi narodi na Balkanu, bilo aktualno ilirsko gibanje, oziroma Ilirizem. Žiga Zois in Jernej Kopitar sta že v času Ilirskih provinc upala na ustanovitev države Južnih Slovanov, kar se je udejanilo veliko kasnejje s kraljevno Srbov, Hrvatov in Slovencev Jugoslavijo. Želel sem le razložiti, da je italijanski pisec De Marco de Casotti slovanski, oziroma slovenski jezik imenoval Ilirski, pač času primerno.

Za razliko od mnogih italijanskih piscev, ki so širili sovraštvo do vsega kar ni bilo italiijansko, je De Marco svojo knjigo z opisom Istre in Dalmacije zaključil s poglavjem Angel miru “L’Angelo della pace”. V zaključnem poglavju zanimiive knjige je zapisal, da je v naših krajih divjalo preveč vojn, v katerih je bilo veliko mrtvih tudi cele družine, matere in otroci. Na ruševinah mest nekdanjih skoraj pozabljenih kultur sedaj raste kopriva, robida in osat. Tudi on, tako kot mi danes si je želel, si želimo, da v teh krajih zavlada angel miru, ki bi prinesel mirno sožitje med vsemi narodi, kjer ni več narodov in drugih prebivacev, ki bi bili več vredni, kot ostali, le eaki med enakimi.



Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja