O enormnem pridelku graha v naši okolici sem že pisal, pa tokrat bolj na splošno. Iz podatkov o odkupu v začetku prejšnjega stoletja je razvidno, da so na tisti javni tehtnici pred Mudo v par mesecih, med ostalim stehtali in prodali tudi preko 100 ton češenj, cca 100 ton hrušk in cca 12 ton rib. Vse to so seveda koprski trgovci prodali v Trst ali v še bolj oddaljene kraje. Največji problem je bil prevoz. Železnica ki je imela bolj potniški karakter ni bila usposobljena za večje število tovornih vagonov, pa tudi predraga je bila, kamioni so bili še posebnost, tako kot je tudi cesta za Trst bila neprimerna.
Problem so rešili po letu 1920 z izdelavo dveh motornih bark, kar je bil velik napredek glede na takratne parnike. Poimenovali so jih Ponente in Levante in sta bili privezani v mandraču pred kasnejšo Taverno. Vozili sta na relaciji do Trsta in to predvsem v nočnih vožnjah, da so pridelki bili že zjutraj na tržaški borzi. Svojo vlogo sta opravljali vse do konca svetovne vojne in še nekaj let kasneje, ko se je, zaradi upada prevoza pridelkov, Levante preusmeril na potniški prevoz.