Gostilna Črni kal
Gostilna, trgovina in pošta v Črnem Kalu pred 1. svetovno vojno

Gostilne, šole in cerkve so bile v preteklosti središča, kjer se je začela prebujati narodna zavest Slovencev na Koprskem. Če o tej temi pišejo šjore, oziroma ženske, gostiln zagotovo niti ne omenjajo, na prvo mesto postavljajo cerkev. Skoraj vsaka vas je imela svojo cerkev, a tudi svojo gostilno, velikokrat tudi dve. Žensk ni bilo v gostilnah, razen, ko so morale z oslom in vozom po moža, tako pijanega, da ni mogel sam domov. V glavnem gostilne so bile inštitucije, kjer so se zbrale “glave” družin, se pogovorile o poslih skupnem delu in drugih vsakodnevnih problemih. Tudi kakšen kozarček so spili in ko se je svet okoli njih malo zadondolal, so zakantali pu naše. Še pred 100 in tja do več kot 2000 leti nazaj, je pri nas in drugje v Evropi vladal moški svet, ženske niso imele volilne pravice in ne drugih pravic odločanja, tako v posvetni, kot tudi v cerkveni oblasti.

vas Pomjan
Vaščani Pomjana ob praznovanju prenovljenega cerkvenega zvonika leta 1890

Slovenci so živeli v Kopru in okolici še v časih, ko so Benečani še lovili bižate v svojih lagunah in žabe v močvirjih okoli Benetk. Italijanske nacionaliste je najbolj jezilo, da so v drugem delu 19. stoletja, v slovenskih in hrvaških šolah, ki jih je ustanovila Avstrija, poučevali, da so v Istri živeli Hrvati in Slovenci, preden so sem prišli Benečani. O tem je pisal in se zgražal tudi Sergio Cella v glasilu italijanskih iredentistov “L’Arena di Pola” 2. oktobra leta 1948, na 3. strani. Torej so vedeli, a namerno zamolčali. Problematično je le to, da večina naših piscev prepisuje prirejeno zgodovino italijanskih nacionalistov. Isti avtor piše, da po letu 1850, so v Istri postavljali samo slovenske in hrvaške škofe, ki so preurejali dokumentacijo in jo slovanizirali.

V resnici je bilo obratno Italijani v Istri in posebno v Kopru so goljufali na volitvah, jemali volilno pravico vsem Slovencem, ki niso plačevali določeno vsoto davkov. Z Avstrijo na oblasti je zapihal drugačen veter, saj je cesar Franc Jožef podpisal zakon s katerim so vsi narodi v imperiju imeli pravico do svojega jezika, torej večjezičnost in šole. Seveda oblast ni nikoli dobra in pravična, saj sprejema zakone, ki izražajo interese oblasti. Italijanom ni zaupal, zato je Slovencem in Hrvatom v Istri dal enake pravice, kot Italijanom, da bi bili utež proti italijanskem iredentizmu. Italijani dobri ljudje (brava gente), so se pritožili, da s tem Avstrija krši dogovor iz leta 1815, kjer je bilo zapisano, da je v celotni Istri uradni jezik izključno Italijanščina. Italijanska manjšina v Istri se je morala sprijazniti, da ni več rasa gospodarjev (La razza padrona), temveč enaka med enakimi.

Šola Truške
Otvoritev Jubilejne osnovne šole v Truškah leta 1909

A nazaj, ni bilo več mogoče. Slovenci v Istri so se zavedli svoje kulture, načina življenja in seveda jezika. Odpirale so se šole, kulturna društva v Kopru in okoliških vaseh so rastla, kot gobe po dežju. Nastalo je tudi taborsko gibanje, ki je združevalo Slovence. Slovenci se seveda niso zbudili šele v času Avstrijske oblasti, tudi stoletja pred tem so bili dejavni, le da Benečanski kronisti o njih niso želeli pisati, ker se malo tudi bali. Kar pove tudi, to, da so po koprskem uporu proti Benečanom leta 1348 imenovali Kapitana Slovencev v (Capitaneus Sclavorum Justinopolis) na Koprskem. O čimer priča napis na kamniti tabli na pročelju Pretorske palače. Med temi kapitani je bil najpomembnejši Luka Muzec iz Podpeči, ki sicer še nima spomenika v Kopru, a bi si ga zaslužil. Slovenci so bili na Koprskem zadnjih 1000 let vedno v večini. V 15., 16., 17. in še v začetku 18. stoletja so koprsko tržaški škofje poročali, da tudi v mestu opravljajo cerkvene obrede v slovenskem jeziku, v vaseh pa povsod. Namreč koprski škofje so pri obisku v vaških cervah v tem času našli več mašnih knjig v slovenskem jeziku, v latinščini samo eno, v italijanščini pa nobene. V teh stoletjih so Slovenci uporabljali pisavo glagolico.

Hrvaški pisec Vjekoslav Spinčič (1926), ki je pisal o hrvaški književnosti je zapisal, da je koprska škofija s 3 italijanskimi in 13 “Ilirskimi” (slovenskimi) farami najbolj slovanska škofija v Istri. V 16. stoletju je koprska škofija imela 15000 prebivalcev, proti koncu 18. pa že 25000. V mestu se v teh stoletjih ni povečevalo, bilo jih je okoli 5000. Torej so bili Italijani v veliki manjšini, še posebno če upoštevamo tudi Slovence, ki so živeli v mestu in tiste poitalijančene slovenskega izvora. Po vseh dostopnih preverjenih podatkih, Koper skupaj z okolico ni bil v več preteklih stoletjih nikoli z italijansko večino, kar pomeni, da ni bil Italijanski, kot nas želijo prepričati pisci, ki ne poznajo zgodovine in le prepisujejo propagando italijanskih nacionalistov. Ne nasedajte več.

družina iz Trušk
Tri generacije domačinov iz Trušk pred prvo svetovno vojno.

Ker smo začeli z gostilnami, cerkvami in šolami, povejmo, da so šole v zadnjih 100 letih pridobile na pomembnosti pri ohranjanju in širjenju slovenske kulture in jezika. Gostile in cerkve so v tej luči popolnoma izgubile svoj pomen. Gostilne, tiste klasične počasi izginjajo in jih je vse manj. Zamenjale so jih picerije, Mac Donaldsi, čevapdžinice, kamor zahajajo cele družine. Moški tempelj gostilna nima več svoje vloge, saj so se pravice žensk in moških skoraj izenačile. Tudi cerkev izgublja vernike, saj v nedeljo zjutraj, ko so pred 100 leti skoraj vsi odšli v cerkve, je tam le manjšina, pa še to večinoma starejša populacija. Cerkve so zamenjali templji trgovcev, oziroma trgovski centri. Pri nas, ko so v nedeljah le ti zaprti, odhajajo ljudje čez mejo v italijanske trgovske centre. Večina pa je v nedeljah cerkve zamenjala z Naravo. V nedeljah zjutraj se po sprehajališčih in kolesarskih poteh ob obali vije množica; ženske, moški, mladina in cele družine. Eni na kolesih, rolkah in skirojih, večina pa peš. Današnja “cerkev”, kjer slišiš slovensko govorico, a tudi vse druge jezike s tega področja, je med zemljo in morjem pod milim nebom obsijanim s soncem (če dežuje je seveda drugače).

Gallery Wordpress
2 thoughts on “Gostilne, šole in cerkve”
  1. Zivjo. Imas kaksne podatke o gostilni Aurora, ki je bila na mestu starega Zdravstvenega doma? Pa okroglo plesisce je bilo spredaj.
    LP

    1. Nimam, a ponavadi iščem po raznih virih, preden kaj napišem. Trenutno delam na drugih temah. Ko bo čas bom poiskal po starih časopisih, zagotovo je kaj na to temo. Lačas si je treba vzeti…

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja