Letos bo decembra minilo 206 let odkar je v Sredozemlju zaplul prvi potniški parnik, na liniji Trst – Benetke. To je bil tudi prvi parnik, oziroma prva motorna ladja na parni pogon v Jadranskem morju. V tržaškem škveru Panfili so leta 1818 zgradili dve leseni ladji na parni pogon: Carolina in Ferdinand I., Ferdinand I. je zaplul prvi a v Tirenskem morju, medtem ko je parnik Carolina, dolg 22 metrov izplul iz Trsta decembra leta 1818 in prispel v Benetke čez 22 ur, kar danes izgleda veliko, a v tistih časih je kočija potrebovala za pot, med obema mestoma, več časa in vožnja ni bila tako udobna. Med vožnjo se je bilo treba ustaviti v postajah za kočije in zamenjati konje, zvečer pa v gostilnah prespati, ladja pa je plula brez postanka do cilja. V tistem času Jožef Ressel, še ni izumil ladijskega vijaka (propelerja), zato sta bili na bokih parnih ladij nameščeni 2 vodni kolesi, ki ju je poganjal parni stroj. Sicer je prva ladja na parni pogon zaplula v New Yorku avgusta leta 1807. Parni stroj za ladjo Clearmont, je Robert Fulton uvozil iz Evrope in poganjali sta ga vodni kolesi na obeh bokih.
Ko je leta 1816 Avstrijski cesar Franc I. Avstrijski, obiskal Trst, mu je kapitan, ladjar John Alen, Američan iz Filadelfije, ki je postal Tržačan, predlagal izdelavo ladje na parni pogon, ki bi povezovala Trst z Benetkami. Predlog je bil sprejet in parnik Carolina so zgradili v tržaškem škveru Panfili. Za jamborom z jadri na premcu, je imela značilen visok dimnik, ker so bile, v tistem času, vse ladje lesene, jih je varoval pred tem, da bi žerjavica iz dimnika padala na leseno palubo. Vodni kolesi na bokih je poganjal parni stroj, s kuriščem za premog. Na poskusno plovbo je odrinil 28. novembra 1818, pred veliko množico gledalcev, ki so se čudili, kako lahko Carolina pluje v vse smeri, tudi proti vetru, brez pomoči vesel ali jader. Na prvo daljšo plovbo, preden je začela voziti na liniji Trst-Benetke, je odplula s 35 potniki na krovu v vojaško pristanišče v Puli, 19. decembra 1818. Navkljub slabim napovedim in neugodnem vremenu, nejevernega ljudstva, je plula 11 ur proti vetru brez nobenih težav.
Takratne parne ladje so imele ob boku vodno kolo, podobno mlinskim kolesom na Rižani in Dragonji. Ta pogonska tehnologija se od časa Rimljanov, ni spremenila, dokler ni Jožef Ressel, ki je veliko časa preživel v Trstu, izumil ladijski vijak, oziroma propeler. S svojim pogledom na ladjedelništvo je bil pred časom v katerem je živel. Vsi so se mu smejali, ko je predlagal, da bi zgradili ladje iz železa, ki bi povezovale istrska mesta. Takrat so bile ladje lesene in les so v škverih Tržaškega zaliva in Istre, dobivali s Kranjske, Krasa, Istre in Dalmacije in ker je bil Ressel tudi gozdar, je želel zmanjšati sečnjo gozdov. Prvo ladjo na parni pogon s propelerjem so po njegovih načrtih zgradili v Trstu. Ladijski vijak je patentiral leta 1827. Vendar je na poskusni plovbi, leta 1828, parnika Civetta eksplodiral parni stroj. Ladiski vijak pri tem ni bil nič kriv, a so njegovi nasprotniki, nesrečo izkoristili in za nekaj let prepovedali gradnjo ladij z ladijskim vijakom. Navkljub nasprotovanjem večine graditeljev ladij in pomorščkov, so se njegove napovedi uresničile. S prvo ženo hrvatico, se je oženil v Trstu, a po njeni smrti je bila druga žena Slovenka. Večino svojega življenja je preživel v Sloveniji, kjer je tudi končal svojo življensko pot. Govoril je več jeziko: svoj materin jezik Češčino, Slovensko, Hrvaško, Italijansko in nemško. Danes večina velikih in največjih ladij za prevoze tovora in potnikov pluje z ladijskim vijako in ladje so zgrajene iz železa, oziroma jekla, kot je Ressel predlagal, oziroma napovedal že v začetku 19. stoletja.
Prvi parnik v morju Adrijanskem Carolina, je odprl pot motornim ladjam in zaton jadrnic za prevoze tovora, potnikov in ribištvo. Prvi parnik tržaškega prevoznika “San Rocco” je med Koprom in Trstom začel redno prevažati potnike in tovor leta 1868. Še istega leta se mu je pridružil parnik Telegrafo in Capodistria, a leto kasneje Giustinopoli. Leta 1874 je na isti liniji vozila tudi Egida in kmalu še nekaj parnikov. Sicer sva o parnikih, ki so vozili v Koper z Borisom pisala že večkrat.
Viri:
- Pomorski muzej Trst (Museo del mare Porto Vecchio)
- Slovenski Jadran Koper
- Tržaške novice – Trieste news
- in drugi viri
Foto album
Boris Umer