Malo je letnic kot je ta, ki so pomenile tak preobrat v mestnem življenju. Do takrat, se pravi za časa beneške oblasti, so vladale v mestu še srednjeveške navade in običaji, pa tudi zakoni se niso kaj dosti spreminjali. Mesto je še imelo srednjeveško obzidje, ki je, čeprav v zelo slabem stanju, še vedno bilo najdaljše mestno obzidje na Jadranu. Po propadu Benetk, leta 1797 so Francozi miroljubno odstopili Istro Avstrijcem, ki sprva niso kaj dosti spreminjali podedovanega stanja. Ko so še istega leta sodili skupini upornikov v mestu, ki so preganjali staro beneško elito, češ da jih je izdala Avstrijcem, so nekatere obsodili celo na večletno veslanje na galejah – tako je pač pisalo v beneških bukvah za take slučaje.Seveda Avstrija ni imela galej in so popravili kazen v izgon iz države ali pa jih poslali v daljne zaporske kolonije. Mir pa je bil kratkotrajen in že leta 1805 so se začeli spopadi z nekdanjimi francoskimi prijatelji. Zato so v mesto pripeljali topove za njegovo obrambo. Cilj je bil Belvederska trdnjava, a do nje ni vodila nobena primerna pot. Zato so morali podreti dve trdnjavi na samem obrežju in utrli so novo pot – današnji Belveder – direktno na trdnjavo, od koder so lahko s topovi ogrožali francoske fregate ki bi obstreljevale mesto. Topovom navkljub je mesto bilo zasedeno s strani Francozov še istega leta.
No, s prihodom “revolucionarnih” Francozov pa se je vse spremenilo. Ukinili so večino samostanov, cerkve skonsakrirali kar na brzino, tako da so notri namestili svoje konje, ukinili pokopavanje znotraj mesta ter uredili novo pokopališče v Škocjanu. Ukinili so tudi vrsto zemljiških obveznosti in meščanskih privilegijev. In seveda pripravili so se na obrambo mesta. V tistem času so namreč Britanci, njihov večni nasprotnik, blokirali vhod v jadransko morje in pošiljali svoje fregate na roparske napade po istrskih mestih. Zato so speljali novo pot na Belvedersko trdnjavo, tokrat z vzhodne strani. V ta namen so podrli del obzidja ki je potekalo tik ob vodni liniji in tam zgradili cesto. Podrli so tudi najmarkantnejši stolp v obzidju – municijski stolp in ko so delali novo cesto do Brola so poleg kupa hiš podrli tudi tri krila samostanskega križnega hodnika – tam je sedaj vhod v gimnazijo.
Koper je bil seveda premalo pomemben, da bi ga vse te obrambne priprave obvarovale pred menjavo oblasti. O njem se je odločalo daleč stran in leta 1814 so prikorakali ponovno Avstrijci, ki so tu ostali naslednjih dobrih sto let.
Stanko Ivančič