Poštni urad so odprli za časa avstrijske oblasti leta 1871 v hiši, katera še dandanes funkcionira kot javni prostor, saj je tam znana gostilna. Imamo tudi podatek, da je na prelomu stoletja bil poštni uradnik tam neki Šiškovič Karel. Je pa Črni Kal ena redkih vasi pod kraškim robom, čigar ime se ni spreminjalo stoletja, kljub nenehnim spopadom sosedov za to pomembno obrambno točko. Od tod tudi obrambni stolp še iz pred benečanskih časov, kakor tudi jama v katero so se prebivalci skrivali, ko so divjale bitke med sosedi ali ko so mimo jahale roparske turške horde. Ohranitvi imena se ima zahvalit pretežni vladavini Avstrijcev, kjer ni bilo raznarodovalnih pritiskov kakor pod Benečani.
Meja med beneško republiko in Avstrijskimi deželami je stoletja potekala po kraškem robu. Avstrijci zgoraj, Benečani spodaj. So pa občasno potekali spopadi za premik meje. Na tem zemljevidu iz konca XVIII. stoletja je lepo vidno, da je Črni Kal bil neka izjema, saj kljub temu, da je pod steno je pripadal Avstriji. Na tem zemljevidu tudi ni nekih nebuloz s potujčenimi imeni, kot se je dogajalo par sto metrov stran, pod vladavino tisočletne kulture.
Seveda pa so Italijanski okupatorji po svoji navadi ime spremenili v Sv. Sergiota, (kako tipično triještinsko ime), ki pa je trajalo samo dobrih (v bistvu slabih) 20 let. Lep dokaz ohranitve imena skozi čas je zemljevid iz leta 1763, kjer se vidi kako je področje vasi, takrat že dolgo pod Avstrijo, “štrlelo” v benečansko ozemlje in poštni žig iz leta 1912.
Stanko Ivančič 
Karton Pisalič